DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 27 <-- 27 --> PDF |
Akcija je našla simpatičen odziv zlasti med malimi posestniki v planinskih krajih, kjer je ljudstvo navezano največ na dohodke iz gozda. V šolah so vpeljali naloge, v katerih so učenci popisali potek pogozdovanja. Te š o 1 s k e naloge´"´ so pokazale, da so prireditve vzbudile 5 Radi zanimivosti, nai navedem primere takih nalog, ki so mi na razpolago (iz poznejših let). A. Učenec H. A. ljudske sole v Zapotoku piše: »Dan pogozdovanja. Lep in topel pomladni dan je bil minuli petek, ko smo zapotoški šolarji posadili neko prazno gozdno parcelo pod Kureščkom s 300 smrekovimi sadikami. Prav prijetno je bilo to delo. Dečki´ smo imeli motike in rovnice. Najprvo smo s paličicami določili razdalje za sadike in mato smo skopali precejšnje jamice. Deklice so začele takoj saditi. Potem smo še mi sadili. Pazili smo, da smo zasipali koreninice z zrahljano prstjo. Na vrhu smo jo potlačili. Kolikor smo mogli, smo sadili v ravnih vrstah. Tuđi gospodar zemljišta je pomagal. Če se bodo sadike iprijele, bo tu nekoč lep gozdiček. Gozd je dosti vreden. Gozd daje les za razne izdelke. Gozd daje drva. V gozdu dobivamo steljo, maline, gobe in jagode. (Velikokrat sem se jih že najedel). Gozd varuje vas pred hudo burjo in nalivi. Pri nas daje gozd drva za prodaj. Škoda, da gozd počasi raste. Od tu zmeraj vozijo drva v Ljubljano in krclje (hlode) na Skofljico. Zato pa so tuđi vedno bolj prazni naši gozdovi. Veliko gospodarjev bi rado, da bi jim posekane planjave pogozdili... Sli borno včasih pogledat, kako bodo rastle smrečice. Ce bodo lepo uspevale, borno veseli in zadovoljni, da smo dobro naredili.« B. Učenka Č. I. ljudske sole na Brezovici piše: »Smrečice smo sadili. Dečjega dne smo se vsi veselili. Že pred Veliko nočjo nam je povedala gospodična, da bomo dobili 300 smrečic. Učili smo se tuđi, kako borno ravnali s sadikami. Ko so dospele, smo jih takoj razvezali in v snopičih zakopali na šolskem vrtu. G. dekan nam je pokazal prostor, kamor bomo smrekice posadili. Lepo smo tla očistili. Pobrali smo dračje, požagali nekaj vejevja in pograbili listje. Včeraj, 22. aprila, je prišel g. inženir iz Ljubljane. Hitro smo pospravili šolske stvari in šli na vrt. G. inženir je odgrebel smrekice in dal vsaki deklici, ki je imela košarico, neka] sadik. Odkorakali smo v gozd, ki je nad našo solo. G. inženir nam je pokazal, kako moramo saditi. Dečki so kopali jamice, me pa smo sadile ... Vsadila sam 7 smrekic. Upam, da se bodo prijele. Tuđi smo zapeli pesem »Zeleni gozd«. Med delom nas je g. kaplan večkrat fotografiral... « C. Učenka ljudske sole Z. J. izvaja: »Pogozdovanje. V soli smo pogostokrat slišali, kako važen je gozd. Ne daje samo dobička, kadar je posekan, potreben in preimeniten je tuđi, dokler še stoji. Saj gozdovi čistijo zrak, vplivaju na podnebje, ustavljajo in razbijajo vetrove. Kako žalostno je, da nekateri gospodarji izseikavajo svoje gozde kar od kraja! Kako puste so dežele brez gozdov! Poglejmo samo na Kras in razumeli bomo pomen gozda! Kakor nam pripoveduje zgodovina, je bil tuđi Kras nekoč pokrit s prekrasnim! gozdovi. Prišli pa se Benečani in jih posekali. Na lesu, ki je rastel pri nas, so zgradili Benetke. Kras je postal gol in tam, kjer so nekoč rastla drevesa, je zakra 357 |