DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 28 <-- 28 --> PDF |
v učencih smisel za varčevanje pri izkoriščanju gozda in da mladina pravilno ocenjuje pomen gozda. Ko so se leta 1932. zmanjšale z ostalima; javnimi krediti tuđi pod- pore za prirejanje dečjih dni, so bile opuščene prireditve v šestih srezih. Ker tuđi mesta okrajnih gozdarjev (podšumarjev) nišo bila polno zasedena, je število dečjih dni znatno padlo. Bati se je bilo, da bo akcija polagoma prešla v pozabljenje in da bo pogozdovanje z mladino polagoma prenehalo. Tedaj pa so se oglasili! nekateri okrajni gozdarski ´referenti, ki so v nujnih poročilih zahtevali, da dečjih dnevov ne smemo opustiti, ker nudijo poleg propagandne tuđi znatno materielno korist ob razmeroma skromnih izdatkih. Z letom 1933. se je začelo pogozdovanje s šolami razvijati na razveseljiv način. Od leta do leta raste z malimi izjemami število prireditev, udeleženih šol in učenćev. Mladina posadi vedno več sadik in pogozdi vsako leto večjo ploskev goljav in posek. Napredka nišo zadržali! malenkostni krediti, ki so imeli padajočo tendenco in ki nišo bili niti pravočasno na razpolago. Zasluga za razširjenje mladinskega pogozdovanja je pripisati predvsem agilnosti posamezni h gozdarskih organov občnih upravnih oblastev, Ti so potovali na pogozdovanja deloma brezplačno, deloma na račun naknadno izplačanih d e 1 n i h stroškov, deloma na račun nizko odmerjienega potnega pavšala, ki v prvih mesecih proračunskega leta ni dohajal redno. Za napredovanje akcije je bila merodajna tuđi iniciativna delavnost gozdarskega odseka pri banski upravi. Dalje gre zahvala številnemu učiteljstvu, ki se je nesebično zavzelo za prirejanje dečjih dni. Banovinske gozdne drevesnice so omogočile razvoj; akcije s tem, da so vsakoletno v te namene brezplačno prispevale na stotisoče gozdnih sadik. Leta 1933. so se jeli zbirati podrobnejši podatki o razvoju tega propagandnega udejfetvovanja in sieer glede vodstva prireditev, udeležbe učencev, števila posajenih sadik in pogozdene ploskve. Sumarij teh podatkov je naveden v tabeli II. Koliko je bilo od leta 1933. do leta 1938. prireditev dečjega dne, kdo jih je vodil, koliko ploskev po posameznih srezih nam kaže tabela III. Iz nje je razvidno, da je bilo delovanjle gozdarjev najbolj intenzivno oziroma najuspešnejše v okrajih Litija, Radovljica, Dravograd. Murska Sobota, Kranj in Celje«. Pogozdovanja z mladino so potekala leta 1933. v času med 30. marcem in .. majem, leta 1934. pa med 20. marcem in 2. majem. Ijevala kraška burja, ki jo dandanašnji prebivala Krasa prav budo občutijo. Veliki gozdovi pa so se obranili še v okolici Kočevja, na Pohorju in na Gorenjsikem... Da se gozdovi dobro ohranijo in da lepo uspevajo, jih umni gospodarji večkrat pregledajo, slabotno drevje odstranijo, posekano drevje pa nadomestijo z novimi, mladimi drevesci. Da bi se tuđi mi naučili saditi in da bi dobili čim. več veselja do umnega gospodarstva, smo šli zadnjič učenci sadit mlade smrekice. Z velikim veseljem smo se podali na delo ia iposadili okoH 400 sadik. Delali smo po navodilih g. upravitelja in šio nam je spretno izpod rok ...« 358 |