DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 38 <-- 38 --> PDF |
Veliko vidnejši pa so uspehi teh prireditev v praktićne m oziru. Številni nasadi, ki so jih ustvarile male deške roke, že veselo uspevajo in kažejo koristne posledice sodelovanja mladine, pedagoga in strokovnjaka ter njih skupnega prizadevanja. Nasadbe so povečini manjšega obsega na neznatnejših površinah, na katere zadenemo med mnogimi drugimi: parcelami v gozdu. Nekatere kulture pa se razprostirajo tuđi na večji ploskvah, koder so se udejstvovali: šolarji po več let zapoedoma. Zlasti razveseljivi so uspehi tam, kjer se je posrećilo med navadnim drevjem posaditi tuje koristonosne drevesne vrste, od katerih pričakujemo veliko izboljlšanje prirasta v naših malih kmetskih gozdovih. Slika 5., ki je bila posneta leta 1935., nam kaže enega izmed takih nasadov. Objekt je pogozdila šola Podbrezje v letu 1931. pod vodstvom ing. Igo Krauta s sadikami smreke in duglazije. Navadni bor se je bil naravno zasejal, Duglazija (D) in bor (B) sta v rasti! daleč prekosila Slika 5. Saditcv z duglazijo. (Foto: J. Novakova, Ljubljana). smreko (S). Pri nadaljni negi nasada odstranjujejo bor, da se bo ohranila v prvi vrsti duglazija, v drugi pa smreka. Iz tabel I, II in IV je razviden efekt mladinskega pogozdovanla glede na posajeno ploskev, na množino sadik in semen ter glede na različne drevesne vrste v posameznih Ietih. Pri tem ne smemo pozabiti, da se. vsled neugodnega vremena (zlasti suše), slabega saditvenega ma- Teriala. rr.rčesa (rilčkarja) in nepreciznega dela mnogo drevesc ni prijelo ali pa pozneje propadlo. Vendar pa izguba na posajenih sadikah (posejanem gozdnem semenu) ni dosti višja, kakor pri pogozdovanjih, ki jih vrše odrasli! delavci. Praktična stran dečjih dnevov za pogozdovanje je tuđi ta, da ima gozdar več prilike priti v stik s posestniki! gozdov, z učitelji in z mladino.. Pri tem se mu nudi možnost, da spozna mentaliteto gospodarja, učitelja in učenca, njih gospodarske razmere ter da uredi svoje delovanje v oni smeri, ki obeta največ koristi napredku gozdno-gospodarskih razmer. 368 |