DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 39 <-- 39 --> PDF |
O možnostih bodočega razvoja. Največja ovira, da se dečji dnevi za pogozdovanje (in propaganda za gozdarstvo sploh) ne morejo razviti tako, kot bi bilo potrebno, je še vedno v tem, da ne kaže niti vsak gozdni posestnik, niti inteligent, niti preprosto ljudstvo zadostnega zanimanja za prevažne naloge, kil jih zahteva splošni ekonomski razvoj od našega gozdnega gospodarstva. Kako bi bilo mogoče predramiti narod iz letargije omalovaževanja gozda, so pisali ponovno raznil pisci v Šumarskem listu.11 Prizadevanje v tej smeri pa je v prvi vrsti odvisno od zadostnega števila gozdarjev in visine razpoložljivih kreditov. Ravno v tem oziru so dečji dnevi izjema in posebno primerno propagandno sredstvo, ker nišo odvisni samo od gozdarjev in ker nišo zvezani z znatnejšimi stroški. K tej propagandni akciji pritegnemo še nekako najlažje najiširši1 krog interesentov (učencev, učiteljev, posestnikov), saj nam je na razpolago obsežen aparat našega šolstva. Z malimil materijelnimi izdatki se dajo doseči praktični in učinkoviti uspehi. Seveda je treba za to živahne iniciative gozdarjev i!n mnogo dobre volje pri učiteljstvu. Kljub vsem nedostatkom, ki jih ima pogozdovanje z mladino, bodo po vsej priliki dečji dnevi pri naših razmerah še dolgo časa najboljše gozdno- propagandno sredstvo. Zato bil bilo potrebno, da posvetimo dečjim dnevom za pogozdovanje čimveč pažnje, da skušamo odstraniti zapreke, ki zadržujejo to akcijo, in ukreniti vse, kar jo pospešuje. Najvažnejši faktor, s katerim moramo računati pri dečjih dnevih, je š o 1 s k a mladina. Ona je naša bodočnost in nji predvsem je treba vcepiti ljubezen do gozda in odpor proti uničevanju šum. Sedanjo starejšo generacijo je težje prepričati, da njeno omalovažujoče naziranje o gozdnem gospodarstvu ni upravičeno. Pri mlađem rodu pa bo prišla miselnost o visokem pomenu gozda v meso in kri, ako mu to privzgojimo z nevsiiljivimii besedami, s praktičnim udejstvovanjem in s prijetnimi spomini. Predavanja naj bi bila tako prikrojena, da bi učence kar najbolj zanimala in jiim ostala dolgo v spominu.12 Pri pogozdovanju naj vsak šolar razvije vse svoje zmožnosti in moči, Navdaja naj ga zavest, da vrši za splošni blagor in za gozdnega posestnika koriistno delo. Šolska mladež naj bi v ustmenih in pismenih nalogah razpravljala, kar je doživela ob dečjih dnevih. Na te dneve naj bi vzbujalii mladini prijetne spomine fotografični posnetki udeleženih in spominski listi. Zelo priporočljiva bil bila tuđi skrb za priboljšek k prehrani dece na ta dan. Tudil doslej so na mnogo krajih posestniki pogozdovalnih objektov radi pogostili mladino s skromnimi okrepčili (kruhom, vodo, osvežujočimi brezalkoholnimi napoji in pod.) Dobro bi bilo, če bi se v te namene določilo nekaj prispevkov iz javnih kreditov. 11 Qlej članka; ing. Slobodan Baranac: O unapređenju šumarstva, Š. 1. 1935. str. 383; — ing. A. Pa nov: Poipularisanje šumarstva, Š. 1. 1937. str. 145. 12 Vzorce predavani, ikakor si jih zamišlja gozdar, je izdala, banska uprava v drugem sestavku hrošur, ki so omenjene v opazki 7. Prav hvalevredno bi bilo, ako bi snov obdelal vzgojitelj-šolnitk, ki pozna bolje duševno razpoloženje mladine kakor gozdarski strokovnjak. 369 |