DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 39     <-- 39 -->        PDF

O možnostih bodočega razvoja.


Največja ovira, da se dečji dnevi za pogozdovanje (in propaganda
za gozdarstvo sploh) ne morejo razviti tako, kot bi bilo potrebno, je še
vedno v tem, da ne kaže niti vsak gozdni posestnik, niti inteligent, niti
preprosto ljudstvo zadostnega zanimanja za prevažne naloge, kil jih
zahteva splošni ekonomski razvoj od našega gozdnega gospodarstva.


Kako bi bilo mogoče predramiti narod iz letargije omalovaževanja
gozda, so pisali ponovno raznil pisci v Šumarskem listu.11 Prizadevanje
v tej smeri pa je v prvi vrsti odvisno od zadostnega števila gozdarjev
in visine razpoložljivih kreditov. Ravno v tem oziru so dečji dnevi
izjema in posebno primerno propagandno sredstvo, ker nišo odvisni
samo od gozdarjev in ker nišo zvezani z znatnejšimi stroški. K tej propagandni
akciji pritegnemo še nekako najlažje najiširši1 krog interesentov
(učencev, učiteljev, posestnikov), saj nam je na razpolago obsežen aparat
našega šolstva. Z malimil materijelnimi izdatki se dajo doseči praktični
in učinkoviti uspehi. Seveda je treba za to živahne iniciative gozdarjev
i!n mnogo dobre volje pri učiteljstvu.


Kljub vsem nedostatkom, ki jih ima pogozdovanje z mladino, bodo
po vsej priliki dečji dnevi pri naših razmerah še dolgo časa najboljše
gozdno- propagandno sredstvo. Zato bil bilo potrebno, da posvetimo
dečjim dnevom za pogozdovanje čimveč pažnje, da skušamo odstraniti
zapreke, ki zadržujejo to akcijo, in ukreniti vse, kar jo pospešuje.


Najvažnejši faktor, s katerim moramo računati pri dečjih dnevih,
je š o 1 s k a mladina. Ona je naša bodočnost in nji predvsem je treba
vcepiti ljubezen do gozda in odpor proti uničevanju šum. Sedanjo starejšo
generacijo je težje prepričati, da njeno omalovažujoče naziranje o
gozdnem gospodarstvu ni upravičeno. Pri mlađem rodu pa bo prišla
miselnost o visokem pomenu gozda v meso in kri, ako mu to privzgojimo
z nevsiiljivimii besedami, s praktičnim udejstvovanjem in s prijetnimi
spomini.


Predavanja naj bi bila tako prikrojena, da bi učence kar najbolj zanimala
in jiim ostala dolgo v spominu.12


Pri pogozdovanju naj vsak šolar razvije vse svoje zmožnosti in
moči, Navdaja naj ga zavest, da vrši za splošni blagor in za gozdnega
posestnika koriistno delo.


Šolska mladež naj bi v ustmenih in pismenih nalogah razpravljala,
kar je doživela ob dečjih dnevih.


Na te dneve naj bi vzbujalii mladini prijetne spomine fotografični
posnetki udeleženih in spominski listi. Zelo priporočljiva bil bila tuđi
skrb za priboljšek k prehrani dece na ta dan. Tudil doslej so na mnogo
krajih posestniki pogozdovalnih objektov radi pogostili mladino s skromnimi
okrepčili (kruhom, vodo, osvežujočimi brezalkoholnimi napoji in
pod.) Dobro bi bilo, če bi se v te namene določilo nekaj prispevkov iz
javnih kreditov.


11 Qlej članka; ing. Slobodan Baranac: O unapređenju šumarstva, Š. 1.


1935. str. 383; — ing. A. Pa nov: Poipularisanje šumarstva, Š. 1. 1937. str. 145.


12 Vzorce predavani, ikakor si jih zamišlja gozdar, je izdala, banska uprava v
drugem sestavku hrošur, ki so omenjene v opazki 7. Prav hvalevredno bi bilo, ako
bi snov obdelal vzgojitelj-šolnitk, ki pozna bolje duševno razpoloženje mladine kakor


gozdarski strokovnjak.


369