DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 41     <-- 41 -->        PDF

Državni gozdarji, ki vodijo urejanje hudournikov, se dosedaj še nišo
udeleževali pogozdovalnih del z mladino, dasiravno so v Franciji oni
dali pobudo za ta način pogozdovanja. Sole bi lahko s pridom pritegnili
tuđi k lažjim tehničnim delom, na primer k pletenju plotov pri malih pregradah
in pri obrežnih utrdbah. Seveda otroci ne morejo sodelovati pri!
delih, kjer terenske ih vodne razmere nišo dovolj´ varne in bi mogle
nastati nesreće.


Privatni gozdarji so ponekod pri dečjih dnevih prav živo pomagali,
drugje zopet ne.


Največ usoeha za kvantitativen in kvalitativen razvoji dečjega dne
je pričakovati od podrobnega dela posameznih gozdarjev pri nadzorovalnih
oblastvih. Od njihove agilnosti i!n spretnosti je odvisno, da zberejo
vse, kar je na pogozdovanju z mladno zainteresirano. Pri svojem
dostikrat nehvaležnem poslu jih morajo voditi pesnikove besede: *


Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan!


Poleg organizatoričnega dela naj pazijo gozdarji vedno tuđi na to,
da bo delo izvedeno tehnično pravilno in temeljito. Pogozdovanje z mladino
doseže svoj vzgojni namen samo tedaj, kadar je dobro izvedeno in
dobro uspelo.


Oblastva naj bi preskrbela gozdarjem kredite, ki so neobhodno potrebni
za potovanja. Predpogoj za uspešno poslovanje nadzornih organov
na polju propagande je nadalje, da se njih kader poveča, da imajo
čimvečjo stalnost in da prejiemajo pravočasno in primernejši potni pavšal,
kakor dosedaj.


V delokrog dečjih dni za pogozdovanje je treba pritegniti čimveč


— zlasti malih — gozdnih posestnikov . To ni posebno težavno,
ako imajo posestniki od teh prireditev koristi, ki obstoje v tem, da se jim
zmanjšajo izdatki za delovne moči in da dobe gozdne sadike po znižanih
cenah.
Potrebno je, da okrajni gozdarji vodijo evidenco posestnikov, ki
so vredni podpore pri pomladitvi gozda, bodisi, ker so siromašni, bodisii
iz kakega drugega ozilra.


Javnos t se za stremljenja gozdarjev malo zanima, kakor je bilo
že povedano. Z osebnim vplivom se dajo doseči uspehi pri posamezniku,
za širšo publiko pa so danes posebno merodajni tisk, društva in sole.


Dnevno časopisje sodi, da so notice o gozdarskih vprašanjih premalo
privlačne za bralce, ki žele predvsem senzacij, in jih zato nerado
ali le v skrajšanem obsegu objavlja. Kljub temu bi bilo mogoče v tem
oziru več doseči za razširitev dečjih pogozdovanj, kakor dosedaj, ako
bi bilo zadosti dopisnikov. Isto tako bi bilo živahnejše delovanje umestno
tuđi v strokovnem časopisju. V Sloveniji! se je zadnji čas, odkar izhaja
»Gozdarski vestnik«, propaganda potom tiska izboljšala.


Med društvi bi bila »Podružnica J. Š. U. v Ljubljani« med prvimi
poklicama, da pomaga pri razširjanju dečjih dni. Vendar opazimo, če se
ozrerno na pretekla leta, da je stala Podružnica preveč ob strani. Dala
pa je v nekaterih letih brezplačno na razpolago sadike za pogozdovanje,
kar je treba s priznanjem omeniti.


371