DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 7/1939 str. 41 <-- 41 --> PDF |
Državni gozdarji, ki vodijo urejanje hudournikov, se dosedaj še nišo udeleževali pogozdovalnih del z mladino, dasiravno so v Franciji oni dali pobudo za ta način pogozdovanja. Sole bi lahko s pridom pritegnili tuđi k lažjim tehničnim delom, na primer k pletenju plotov pri malih pregradah in pri obrežnih utrdbah. Seveda otroci ne morejo sodelovati pri! delih, kjer terenske ih vodne razmere nišo dovolj´ varne in bi mogle nastati nesreće. Privatni gozdarji so ponekod pri dečjih dnevih prav živo pomagali, drugje zopet ne. Največ usoeha za kvantitativen in kvalitativen razvoji dečjega dne je pričakovati od podrobnega dela posameznih gozdarjev pri nadzorovalnih oblastvih. Od njihove agilnosti i!n spretnosti je odvisno, da zberejo vse, kar je na pogozdovanju z mladno zainteresirano. Pri svojem dostikrat nehvaležnem poslu jih morajo voditi pesnikove besede: * Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, Kar more, to mož je storiti dolžan! Poleg organizatoričnega dela naj pazijo gozdarji vedno tuđi na to, da bo delo izvedeno tehnično pravilno in temeljito. Pogozdovanje z mladino doseže svoj vzgojni namen samo tedaj, kadar je dobro izvedeno in dobro uspelo. Oblastva naj bi preskrbela gozdarjem kredite, ki so neobhodno potrebni za potovanja. Predpogoj za uspešno poslovanje nadzornih organov na polju propagande je nadalje, da se njih kader poveča, da imajo čimvečjo stalnost in da prejiemajo pravočasno in primernejši potni pavšal, kakor dosedaj. V delokrog dečjih dni za pogozdovanje je treba pritegniti čimveč — zlasti malih — gozdnih posestnikov . To ni posebno težavno, ako imajo posestniki od teh prireditev koristi, ki obstoje v tem, da se jim zmanjšajo izdatki za delovne moči in da dobe gozdne sadike po znižanih cenah. Potrebno je, da okrajni gozdarji vodijo evidenco posestnikov, ki so vredni podpore pri pomladitvi gozda, bodisi, ker so siromašni, bodisii iz kakega drugega ozilra. Javnos t se za stremljenja gozdarjev malo zanima, kakor je bilo že povedano. Z osebnim vplivom se dajo doseči uspehi pri posamezniku, za širšo publiko pa so danes posebno merodajni tisk, društva in sole. Dnevno časopisje sodi, da so notice o gozdarskih vprašanjih premalo privlačne za bralce, ki žele predvsem senzacij, in jih zato nerado ali le v skrajšanem obsegu objavlja. Kljub temu bi bilo mogoče v tem oziru več doseči za razširitev dečjih pogozdovanj, kakor dosedaj, ako bi bilo zadosti dopisnikov. Isto tako bi bilo živahnejše delovanje umestno tuđi v strokovnem časopisju. V Sloveniji! se je zadnji čas, odkar izhaja »Gozdarski vestnik«, propaganda potom tiska izboljšala. Med društvi bi bila »Podružnica J. Š. U. v Ljubljani« med prvimi poklicama, da pomaga pri razširjanju dečjih dni. Vendar opazimo, če se ozrerno na pretekla leta, da je stala Podružnica preveč ob strani. Dala pa je v nekaterih letih brezplačno na razpolago sadike za pogozdovanje, kar je treba s priznanjem omeniti. 371 |