DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 8-9/1939 str. 72 <-- 72 --> PDF |
ter´m pripadajo tuđi pooblaščeni gozdarski inženjerji. To se pravi, namiri take institucije je, držati strokovna (tehnična) dela na neki visini, na drugi strani pa tem delom in aktom dajatii urađen značaj strokovnotehnične pravilnosti, katerih ni treba od strani: oblasti sele preizkušati. Elaborat torej, ki ga predloži pooblaščeni gozdarski inženjer, za katerega po tem zakonu jamči osebno, moralno in materialno, in ga mora zaradi kontrole registrirati pri svoji! zbornici, vzame državna oblast neposredno kot vsak urađen akt v postopek in rešitev. Če na pr. predloži pooblaščeni gozd. inženjer gospodarski! nacrt kakega gozda v odobritev, pristojna oblast tega ob pregledu skladnosti z zak. predpisi brez nadaljnjega potrdil, ker je urađen žig in podpis poobl. inženjerja kot oblastveno priznanega strokovnjaka jamstvo, da je elaborat v tehničnem strokovnem pogledu v redu. Praktično odpadejo torej vse uradne komisije v terenu in event. preskusne kontrole na objektu in slično. S tem je nadzorna oblast na korist hitrega poslovanja z delom izredno razbremenjena. Le na ta način ima vsa ta institucija tuđi svoj »raison d´etre«, ki bi bila sicer nesmiselna in samo balast na vozu našega gospodarstva in javne uprave. Obenem je bila pa s tem zakonom v gozdarstvu izvedena tuđi zadnja konsekvenca načela delitve nadzora od uprave gozdov, ki je princip vsakega stvarnega in urejenega gospodarstva. Nikakor ni združljivo, da nekdo svoje lastno delo obenem nadzoruje in ocenjuje. To se je pa v gozdarstvu do sedaj bolj ali manj moralo goditi, dokler so na pr. pretežno večino gospodarskih načrtov in drugih elaboratov izdelovale uradne osebe, ki so drugi! dan nastopale kot nadzorna oblast. Ugovor, da gospodarske nacrte in predloge za sečnjo odobruje oblast druge stopnje, je sicer formalno pravilen, a dejansko na stvari nič ne spremeni1, ker končno nadrejena oblast preko referenta ne more. V primeru, da referent za odobravanje takih operatov te sam izdeluje, pa tuđi teoretično drži moja ugotovitev. Potreba izdelovanja načrtov in drugih elaboratov po strokovnem državnem osebju za privatne gozdove je bila utemeljena z argumentom, da poobl. inženjerjev mi, oz. jih je mnogo premalo, da bi bili kos temu poslu. To, na videz pravilno utemeljitev je ministrstvo svojčas tuđi uvaževalo in dalo državnemu osebju v tem pogledu naravnost pobudo za privatna dela. Dejansko pa je bilo tako, da poobl. gozd. inženjerjev ni bilo le zato, ker žanje ni bilo dela ih torej nobene eksistence, kar sem žc uvodoma omenil. To je v letu 1934. inženjerska zbornica v Ljubljani v predstavki ih ugovoru proti tozadevnem nameravanem razpisu ministrstva za gozde in rudnike br. 10.115 od junija 1934. glede razširjenja delokroga državnega strokovnega osebja na škodo poobl. gozd. inženjerjev, pravilno ugotovila in utemeljila v zgoraj navedenem smislu. Dokaz pravilnosti moje trditve in stališča zbornice je porast števila pooblaščenih gozd. inženjerjev po uveljavljenju novega tzd. zakona. Tuđi je zmotno mnenje, da bi poobl. inženjer ne smel imeti v svojem uradu pomožnega in strokovnega tehničnega osebja v poljubnem številu, po drugi strani! pa, da bi moral otvoriti svoj urad. Pri vsem tem pa je znano, da gozdarskega nadzornega osebja, zlastü v dravski banovini, silno primanjkuje in da so v tej banovini sreski gozdarski referenti z mnogo prevelikimi službenimi področji tako preobremenjeni zgolj s pisarniškimi posli in vsemi mogočimi statistikami, da njihovo pravo in najvažnejše strokovno nadzorno delo v terenu domala počiva. Jasno je, 480 |