DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 8-9/1939 str. 73 <-- 73 --> PDF |
da ob preobremenjenosti osebje ni moglo in ne more vsemu kaj in zato so se tuđi mnogi; gospodarski nacrti zlasti po ncpoklicanih izdelovali šablonsko, zgolj na podlagi raznih tabel, brez prave poglobitve in razumevanja za problem, tako da so nastale namesto konkretnih načrtov mnogokrat fantazijske številke, s katerimi je bilo sicer zadoščeno mrtvi črki zakona, ne pa gozdovom, ki so ginili zaradi! nerazumevanja in špekulacije. Te moje glose se nanašajo na področje inženjerske zbornice v Ljubljani, ki se krije z območjem dravske banovine, kjer imamo prav posebno posestno strukturo gozdov. Izdatno je podpirala nadzorna gozdna banovinska oblast i´zdelovanja načrtov s tem, da je naložila okrajnim gozdarskim referentom, da so te izdelovali za posestva pod posebnim javnim nadzorom iz § 56 z. o g. — brezplačno — v kolikor jim je dopuščala služba. V Dravski banovini je namreč mnogo nadarbihskih in cerkvenih gozdov do 5 ha in le redko preko 20 ha velikih. Pri strogosti izvajanja z. o g. in njegovih pravilnikov ter naravnost nemogoču obremenitvi državnega nadzornega osebja (s tem vprašanjem se je bavilo na opetovano pobudo podružnice J. š. u. v Ljubljani tuđi Udruženje samo) bi bil moral biti novi zakon o poobl. inženjerjih in njegov pravilnik o delokrogu in iz vseh spredaj naštetih momentov simpatično pozdravljen, zlasti v strokovnem svetu. Žal ni bilo tako in poobl. gozd. inženjerji smo imeli nehote vtis, da se nas smatra kot neke tekmece in kruhoborce na tem polju. V interesu napredka gozdarstva bi pač bilo tesno sodelovanje gozd. nadzornih oblasti s poobl. gozd. inženjerji, saj je povsod polne roke dela. Vendar so se kopičili, odkar je stopil v veljavo zakon o poobl. inže-´ njerjih, akti o sečnih prcdlogih in slišati je bilo pritožbe, da vse delo zastaja, čemur da je kriv novi zakon o poobl. inženjerjih, ki s svojimii predpisii nalaga malim posestvom toliko izdatkov, da jih ta ne zmorejo. Prepričan sern, da bi to v živii praksi drugače izpadlo, če bi bilo ustvarjeno kolegialno sodelovanje nadzorne oblasti s poobl. gozd. inženjerji in medsebojno podpiranje v stvarnem strokovnem delu. Z dobro voljo bi! bila premagana z lahkoto ta navidezna trdota predpisa in prepričan sem, da niti en sam predlog ne bi bil v zaostanku. Žal do danes o kakem sodelovanju ni govora. Ne vem, kdo more biti ekspeditivnejši, tišti ki na neko delo caka, ali tišti!, kateremu druga služba vzame domala ves dnevni čas. Najmanj ima ta zakon tendenco, da bi razvoj gozdarstva in predpisano postopanje onemogočal ali otežkočal. Če so pa morali poobl. inženjerji in še morajo navzlic jasnemu zakonu in pravilniku držati križema roke, ni krivda zakona, temveč tendenčno in po večini popolno nerazumevanjc te institucije, ki jo namenoma predstavljaju za peto kolo pri vozu in zgolj za nepotrebno obremenitev prüvatnih žepov. Je pač neka »novotarija« in po naravi dana konservativnost si ne da rada motiti v tradicijah zaključenega kroga svoje miselnosti in udejstvovanja. Zato se je za čudo baš v strokovnem svetu rodula najprvo akcija za spremembo tega zakona ih ki se zrcali v letošnjem pooblastilu finančnega zakona, ki izjenoma za dravsko banovino okrnjuje neka določila zakona o poobl. inženjerjih, še preden jih je poklicana oblast v praksi preizkusila. In sicer je to izdelava elaboratov za gozdove iz § 56 z. o g. po državnem strokovnem nadzornem osebju do površine 50 ha ün izde 481 i |