DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
ŠUMARSKI LIST 8-9/1939 str. 74 <-- 74 --> PDF |
lava osnov za gozdove po kvalificiranih strokovnjakih, za katere so kot upravitelji nastavljeni — brez pooblaščenja. S prvim je porušeno načelo ločitve nadzora od uprave, za kar se je svojčas dravska banovina najbolj in pravilno borila, ter načelo, da je ilzdelövanje in presojanje elaboratov v eni roki nezdružljivo. Ražen tega je nemogoče, da bi bila ta dela pravočasno izvršena po osebju, ki niti uradnega dela kakor samo ugotavlja, ne zmaguje. Še manj bi bilo socialno zahtevatil, da bi to vršili brezplačno, do površine 50 ha. Stvarnega nacrta za gozde od 20 do 50 ha površine se ne da narediti preko noči, kdor pozna to delo. Če je pa dotični upravičen do honorarja, potem naj pa nosi tuđi vse konsekvence in odgovornosti avtoriziranega inženjerja, ki je pod nadzorstvom svoje zbornice in seveda tuđi! davkarije in naj ne bo uradno uprednosten za privatna dela. Jasno je, da z njim kot uradno osebo ne more konkurirati privatnik. Tuđi ne drži argument, da taka mala gozdna posestva, recimo iznad 10 ali 20 ha, ne zmorejo stroškov za predpisane nacrte, ki bi jih izdelovali poobl. gozd. inženjcrji. Žalostno bi bilo za te gozde, če bi za desetletko ne prenesli teh stroškov, ki bi na leto in po ha podeljeni znesli 5 do 10 dinarjev. Če so užitniki teh gozdov ugovarjali tej novotariji, je razumljivo, ker vsaka novotarija budi nerazpoloženje, najbolj pa so ugovarjali zato, ker nišo bili prav ali so ćelo napačno informirani. Če bi jim bilo jasno kakor jim je ta institucija na pr. za civilne geometre in notarje, bi ne bilo ugovorov. Z drugim pooblastilom finančnega zakona je pa porušeno temeljno načelo, ki predpisuje za vse obrate z neko kapaciteto pooblaščene inženjerje kot voditelje. Zakon je s to določbo dobro poudaril važnost strokovnega vodstva in odgovornosti in zato stavlja kvalificiranega^ upravitelja pod kontrolo zbornice v strokovnem in moralnem oziru. Še posebne važnosti je ta določba za gozdna veleposestva in lesne industrije, ki so često v tujih rokah in ki morajo po zakonu imeti kvalificiranega upravitelja. Za tako velika podjetja stroški za avtorizacijo in članarino sploh ne pridejo vpoštev in ni torej nobenega vzroka, da so se taka temeljna moderna načela porušila ravno in izjemoma za dravsko banovino, ki naj bi najbolje razumevala potrebe modernega in naprednega gospodarstva in kjer so take zaščitne določbe z ozirom na varstvo narodnega gospodarstva najpotrebnejše. Kdor pravilno razumeva tendenco tega zakona, bo v njem našel tuđi rešitev, kako popraviti veliko vrzel v določbah z. o g. ki na pr. na podlagi pravilnika za privatne gozdove do površine 2000 ha v dravski banovini (t. j . 90% vseh privatnih gozdov) pušča strokovno tehnično upravo popolnoma v nemar in iz vida, tako da z njimi lahko gospodari vsakdo ali pa nobeden. Poobl. gozd. inženjerji bi bili poklicani, da prevzamejo strokovno tehnično upravo teh gozdov, za katere bi morala biti z zakonom obligatorno a ne fakultativno predpisana tehnična uprava (§ 107 z. o g.). Končno pa ves nameravani efekt zakona izpremi v iluzijo uradno tolmačenje »področja nadleštva« iz prvega stavka § 18 z. o poobl. inž. (vsaj za dravsko banovino), da je namreč to področje — srez. Kaj pomeni za pooblaščenega gozdarskega inženjerja srez — posebej v dravski banovini — kot področje njegovega strokovnega udejstvovanja za njegovo eksistenco, je na dlani. Optimistično računam, da bi ga srez pov 482 |