DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1949 str. 48 <-- 48 --> PDF |
(DpuXfDetie »i fešti DIT-GOZDARJEV IN LESNE INDUSTRIJE LR HRVATSKE IN SLOVENIJE Že na skupnem poučnem izletu gozdles. DIT-a LR Hrvatske in Slovenije na področju Brežic dne 111. I. 1949 so pognale globokejše korenine tovariškc vzajemnosti pri delu za izvrševanjc planskih nalog im vsestraniski mapredek gozdarstva in lesnc industrije. Korenine se razraščajo, vrtajo globljc v zemljo, da bo rast dreves vzravnana in jedra, klubujoča viharjem. Tuđi oba DIT-a lahko zapišeta dneva 24. in 25. IX. 1949. kot odločojoča za nadaljnje tesnejše in intenzivnejše sodelovanje. V toh dneh so bili »Slovenci« v gosteh Zagreba in Moslavačke gore. Ob tej prdliiki mi je dozorelo nekaj misli. Dovolite, da jih napišem. Zagreb sam prijetno dojmi človeka«. Gozdarji imajo tu že već desetletij svoje strokovno društvo im svoj dom, ponoeen spomenik borbe gozdarjev z Dunajem in Budimpešto, dokaz Iastnih sil in neodvisnosti. Dom je dal svoje prostore na raizpolago gozdarski fakultet^ ki jo tuđi mnogi »Slovenci« z zadovoljstvom spominjajo. Ne daleč od doma, blizu glavne ielezniške postaje ima Zagreb obsežen botanični vrt, katerega zanimivosti privabijo mnogo ofoiskovalcev. Mesto s svojimi širokimi urejenSmi ulicami, nasadi, javnimi in stanovanjskimi zgradbami, pestrimi izložbama! in živim utripom prebivalstva mesta in podeželja razodeva svojski obraz. Zagreb — središče LR Hrvatsike ima po svojem relijefu in življenju svoj slog, neki prečišćen, lepo oblikovan izraz Hrvatske, ki ga zrcalijo tuđi mnoga umetmiška dela. Ta odraz je izredno moćan in zanimiv že za soseda »Slovenca« — tembolj Se za tujce — kultuirnike, ki prihajajo v Zagreb. Toda prišli smo na »velesejem« in tovairiši iz Zagreba bi nas radi povedu v gozdove Moslovaćke gore in na sedaj; zares »našički« obrat v Novo sele«. Drčimo z avtobusom po novi avto-stradi, cesti evropskega pomena. Mladinskc brigade so pri delu. Poljatežke koruze ziblje voter. Krenemo na »blato strado« — kmečka naselja, lesene hiše, domaćice, otroci, desetnije gosi, družine «četineev, veje dozorevajočega sadja nas vprašujejo: »Kdo in odkod«? Goveda in konji se pasejo na pašnikih, gozdove hrasta, bukve vidimo, smreke in jelke rastejo samo na pokopališčih. Veter se bije z oblaki, dež rosi, sölnce sije, mlado jutro vstaja. V Novem Selcu nas čekajo pogmjene miže, žganjica in beli kruh, surovo maslo in klobase, ikava. Dokaze stare slovanske gostoljubnosti hvaležno sprejemamO´ in hitimo kmalu dalje, zaenkrat mimo »našiičke« na postajo gozdne železnice. Lokomotiva zapiska in potegne vagončke v smeri Mustafine klade v gozdove Moslovaćke gore. Nas Slovence so začudila neobdelana polja ob progi in marsiklc slabo obdelana. Naj nam Hrvati tega ne zamerijo. Pri nas smo orne, redovitne zemlje lačni, posebno v ozkih alpskih doimah in na kraških ozemljih. Istopili smo in krenili v bukov gozd, semenjakov. Podoba po izvršeni oplodnji sečnji je nam Slovencem zbudiilo vprašanje: Da4i ni ta gozd presveta!, preredek? Smo pač navajeni bolj zastrtih — temnejših gozdov. Tovariš Mujdrica nam je sklikovito prikaizal razvoji raznih d. d., slovite »Našičke«, »Nihaga« itd. značilnosti kapitalističnega izkoriščanja in vloge države v kapitalizmu. Navedel je niz številk. Danes so gozdovi v lasti naroda in ljudske oblasti. Pešaćifli smo dalje, ogledovali in poslušali izredno zanimive referate tovarišev iz Zagreba in predstavnika oblasti gozdarja iz Bjelovara. Naj oproste, ako ne bom navedel njih imena. Na povratku z gozdno železnico po drugi strani, smo se ustavili v Jantaku, da obsodimo tovariše da Pipanat, ki je tu gozdaril pred 20 leti. Obsodba je bila 430 |