DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagoðeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 12/1949 str. 49 <-- 49 --> PDF |
pohvala s priniesjo 2Ö0—300 tiskanih strani problematike o »preborni šumi«, tovarištvu gabra in bresta, o nadvladi gabra, gosenicah in zalulbnikih itd. itd. Omeniti moramo tudd živ prikaz niarodno-osvobodilne borbe na podrocju Moslovaèke gore, ki nam ga je podal tovariš-komandant partizanskih edinic Moslavaèkega odreda. V Domu kulture v Novo Selcih so nam priredili bogato kosilo in ob Moslavaèki kapljici smo razvezali jezike. Tov. Šnajder nas je nato vodil na žagarske obrate, ki imajo najeodoibnejšo opremo po stanju tehnike 1. 1929. Bukovina, ki se tu obdeluje je po kakovosti najiboljša v Jugoslaviji in je namenjena predvsem izvozu. Brzojarmendki žaigajo, vsd premiki, prevoz so mehanizirani. Zgraditi morajo nove parilnice in sušilnice. V žagarski soli vzgajajo na obratu novi rod strokovnjakovi Na takšnem obratu raeumevaš, zakaj je delo gozdarja — biologa taico tesno povezano s tehnikom, zakaj tako velika skrb za dvig odstotlka izkorišeanja tehniènega lesa iz hlodovine. Žal, smo imeli premalo èasa, da bi se podrobnejše ogledali stroje in naprave, naèin sortiranja v skladišèu po državah izvoza itd. Vrniti smo se morali v Zagreb. — Sporoma smo prepevali pesmi, slovenske in hrvatske, po ljubljanskih in zagrebških varijantah in moènimi vtisd tako pouènoga izleta. Zveèer so naim tovariši iz Zagreba priredili banket v hotelu »Esplanade«. — Vrstili so se govori in razgovori, šolskih znancev in neznamcev. Tovariša pomoænika .ministra lesnc industrije Hrvatske in Slovenije, tov. Šnajder i Oraiš so poudarili osnovno misel: Vzajemnosrt in skupno delo po sekeijah udejstvovanja. Tov. Korddš, poverjenik ljubljanske oblasti je poudarili pomembnost sodelovanja strokovno manj šolanih a zato v delavneui zamahu odliènih ljudi iz gozdarstva in lesne* industrije v DIT-u. Pri graditvt socializma, tekmovanjih se sproste iz teže surove delovne sile kvalitete, nad katcrimi ostrme naši znanstveniki in strokovnjaki. Posebno v gozdarstvu in lesni industrija druži delo ves kolektiv v resnièno tovarištvo, ki diši po smoli in solncu, vetru in zemlji, tovarištvu — kd veje iz združbe in borbe dreves^ Vzajemnost DIT-ov razširimo na vse bratske republike. Izkustva, dognanja, vpra šanje iamenjujmo v sekeijah stroke na skupnih izletih m »borih, v èiankih po naših »gozd-les« revijah in dnevnih èasopdsih. Inženjerji- nik?, ´brigadiirjd, oglarji in tesaèi — tekmovalci, lovci itd., itd. — velika družina gozda ima danes vrsto specialnih opravu — ta živa protoplazma z veènim èeliènim jedrom, naj se presnavlja in preoblikuje v DIT-u — kat moèan faktor našega gospodarstva in kulturnega življenja. Ali naj še kaj pripdšem o velesejmu. Velièastne prièe petletke: izdelki težke in lahke industrije, rudarstva, obrti... vsd terjajo od gozda les, surov in oblikovan. Naša dolžnost je, da ga borno dajali vsako leto v zadostni kolièini, skrbni «bdelavi in èim boljši kakovosti. Tovariišem iz Hrvatske pa klièemo: Na svidenje med iglavci v Sloveniji ob srninem hrbtu, medvedovi kraci in zlati kapljici Jeruzalemèana in fitosociologiiji, èe jo ne bo takrat v visini 1600—2000 m že prekri! sneg. A. Seliškar IZ SEKCIJE ŠUMARSTVA I DRVNE INDUSTRIJE DIT-A NR HRVATSKE U oktobru 1949. održao je ing. J. Šafar veoma uspjelo predavanje: Kulturno i privredno znaèenje šuma, koje je sutradan ponovljeno. Ovom je prilikom prikazan naš prvi struèni film (uskd): Šume — naše bogatstvo. Scenarij ovoga uspjelog filma napisao je ing. D. Andrašiè, dok ga je snimio Zvonko Mohaæ — snimatelj »Nastavnog filma — Zagreb«. 431 |