DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5/1950 str. 41 <-- 41 --> PDF |
KUBIRANJE Z ODLIČNIKOM Navadno smo do sedaj računali žalogo lesa stojećih dreves tako, da smo enostavno množili število z kubaturo posameznega drevesa. Pri tem. smo si poenostavili račun s tem, da smo kubirali po dvocentimetrskih ali petcentimetrskih debelinskih stopnjah. Vsak šestoj smo uvrstili v neki od pet bonitetnih razredov. Ker se mi zdi dosedanji način računanja zaloge nekoliko prezamuden, predlagani, da se za potrebe urejanja gozdov in odkazovanja lesa računa po metodi z obličnikom, kakor sledi: Lesna gmota drevesa je izražena s formulo v = g h f ltjer pomeni -v- lesno gmoto, -g- temeljnico = osnovico ali osnovno ploskev drevesa merjeho v prsni visini, -h- totalno visino drevesa in -f- obličnico drevesa. Iz gornje formule sledi Razmerje gmote drevesa proti osnovici, ki ga v tej razpravi na kratko imenujem obličnik, je oni faktor, s katerim treba množiti osnovnico, da se izračuna kubatura drevesa, vidi prvo formulo. Ker je obličnik nespremenjen, v kolikor je visina nespremenjena, kakor borno pozneje videli, je obličnik enega drevesa ali več nespremenjen, če se visina ni spremenila. Lesno gmoto sestoja torej izračimamo tako, da osnovnico vsega sestoja množimo z obličnikom. ki odgovarja povprečni visini. V = G . hf Obličnike so izračunali povprečno iz več tisočev merjenih dreves, t. j. izračunali so razmerje kubature vsega drevesa = drevesovine proti osnovici v prsni visini v : g. (Nemci imenujejo Formhöhe, Hrvati pa oblikovisina). Da smo namesto drevesovine vstavili drevesovino brez vršičkovine, ki se računa vse izpod 7 cm premera, potem bi dobili obličnik drevesovine brez vrčiškovine itd., analogno obličnik lubja, hlodovine itd. Seveda mora biti obličnik drevesovine enak zbiru vseh ostalih obličnikov skupaj. Za primerjavo sem izračunal obličnike drevesovine po odbitku vršičkovine po treh raznih podatkih in sicer: a) Hilfstabellen für Forsttaxatoren, Karlsruhe 1931; b) ing. Šuric, vidi Mali šum. tehn. priručnik, c) ing. Šušteršič, Okularna cenitev sestojev. Obličniki za vseh pet bonitetnih razredov po Šuriću in Šušteršiču ne padejo sicer povsem ven o krivuljo, vendar sem zaradi povprečne razlike plus ali minus tri odstotke (ekstremna razlika deset) vzel za primerjavo srednje vrednosti. Opaziti je, da se pri 10 m visini dreves podatki razlikujejo, v ostalern pa frapantno ujemaju podatki po Šuriću in Šušteršiču s podatki po Hilfstabellen. Ker Šurić in Šušteršič navajata> da se podatki 2Q7 |