DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 5/1950 str. 42     <-- 42 -->        PDF

nemških poskusnih postaj obema služili za podlago, bi se podatki pravzaprav
morali ujemati povsod. Mogoče je razlika nastala vsled neenotnega.
odbijanja vršičkovine.


-Vis. )uikev hrast smreka
jelka bor
a 2,3 2,9 4,3 4,6 3,9
10 b 3,8 4,0 4,0
1(5
20
c
a
b
c
a
b
c
4,5
6p
6,6
7,0
9,5
9,4
7,0
7,1
10,0
10,2
4,9
7,7
6,7
7,3
10,3
9,4
9,8
5,8
7,7
8,0
10,4
10,2
4,8
7,0
7,2
9,1
9,2
k b) Šurić ima podatke za jelko in
smreko skuipaj, kar povzroča, da so
podatki večji od smreke nemških
poskusnih postaj in" listočasno nižji
od jelke. Šušteršičevi podatki se tej
razliiki p-rilagode, to se ......, te razlike
ruimajo. Šušteršič nima podata
12,3 16,3 12,4 12,8 11.2 kov za hrast.
26 b 12,3 13,1 11,8
c 12,3 M,8 12,5 11,5
a 14,9 16,7 14,3 14,8 13,2
30 b 15,2 16,8 13,6
c 163 13,3 14,7 13,7
a 17,8 16,0 16,5 16,0
36 b 17,9 — 15,0
c 1)4,2 16,5


Kubatura npr. bukve II. bon. razreda se je postoterila


pri visini 10 m 0,04 m3
pri visini 30 m 4,00 m3


v razdalji med 10 in 30 m visino drevesa. Obličnik pa naraste komaj na
dvakratni iznos. Z obličnikom smo dobili torej neko računsko mero, ki je
mnogo konstantnejša od kubature drevesa.


Kakšne napake se nam lahko vrinejo pri računanju kubature z obličnikom-


Navadno v praksi ugotovimo samo povprečno visino sestoja na malern
številu dreves. Za potrebe taksacije bomo skupno osnovico sestoja
pomnožili s obličnikom drevesovine.


Za potrebe odkazovanja lesa, kjer hoćemo točno vedeti, koliko od
skupne gmote odpâde na vsak posamezen debelinski razred, moramo tuđi
visino dreves ugotoviti posebej za vsak debelinski razred in tedaj v tablicah
ugotoviti temu odgovarjajoči obličnik.


208