DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 9-10/1950 str. 72 <-- 72 --> PDF |
..&0.....L Gozdarski visokošolski sitidij . Slovenifi Pogoji ZB: vsestracaski razvoj «olstva . znaoistveinega dela na področju slovenskega go.zdarstva in lesne industrije so bili .0´stvar;!eiia sele v navi Jugoslaviji po zmagi narodnoosvobodilne borbe in socijalne revolucij-e jtigoslovanskih narodov ter po> liveljavljenju ideje o nacionaiMh enakopravni´h državinih eno´tah. V ^stari Jufoislaviji bila je v Slovem´,´! le ena gozdanska sola, in sicer nižja gozdarska sola v Mariboru od leta 1931 dalje, ki se je morala trdo boriti za «vo^ obstoj. Tedaai^ji v!ladajoći ra2:red, poisßbno veren odsev negativnih strani kapitalističnega sistema ravno v pogledu goizdarstva in lesne industrije, ni mogel ali pa ni hotel videti potreb miodernega gozdarstva ter pois;peševati organski razvoj strokovneiga šolsiva in znanstvene de´j´avnosti- Zato je bilo ob osvoboditvi, ko so´ stopile v ospredje nujme naloge splošne obnove in razvoja gospodarstva pO´ soicijalisti& nih nacelih, najbolj per^oe pomanjkanje Oizir, formiranje strofeovnih kadrov v gozdnem in lesnem goispod´arstvu Siovenilje, V prvih Jetih po osvoboditvi so z ustanovitvijo gozdan&kih in lesnih ´sal, gozdarskega tehnikum^ le&noindulstrii´lskega lodsieka na tehniski srednji soli, Gozdarskega instituta Slovenije in s pirihodom okoli 400 absoiventov nižjih gozdarsikih šol v qperaiiviO´ nastali pogoji .. pridobitev predavaieljskega kadra in za ustanovitev gozdarske fakulltete, JMiajvišjo znanstveno — pedagoško usfenovo v LR Sloveniji je terljal razvoj gozdarstva in lesne industrijle na prehodu v sociljalizem, ko´ bodo upravne enote gozdafstva občutno manjše, a gojenje, varstvo- in iskoriščanje gozdov ter predelava lesa vedno intenzivnejšej to pa bo dosegljivo le s poglobitvijo znanja in z zvišanjem števila Visoko kvalificiranega kadra. Vprašanje gozdarske fakultete v LRS se .je za´čello obravnavati leta 1946, ko j-e tedanji ministar za kmetijstvo in gozdarstvo isposJoval ustanovitev agronomske in [gozdarske fakultete na uniiverzi v Ljubljana. Gozdarski oddelek pa takrat ni bil ustanovljen zaradi tega, ker je bilo treba najprej organizirati nužlj^e in srednje gozdarsko in lesnoindustriijisko šolstvo. Slovenija ni imiefla ob osvoboditvi niti ... šoiske ustanove za gozdarstvo in lesno industrijo (gozdarsko solo v Mariboru ,´.:. tmičii oku pator in odpeljal ves inventar), niti gozdarskega instituta, medtem ko je kmetijstvo že imelo obilico nižjih kmetijisikih sol, srednje km^etSjiske sole in kmetijski znanstveni zavod- Jeseni leta 1948 je tedanoi zvezni minister za gozdarstvo dr. V. Cubrilović podcrta! nujnost, da se gozdarsfca falkulteta v Ljubljani oimprej odpre, navajajoč za to važne razloge; speciföcnoisti slovenskega gozdnega. in lesnega gospodarstva na splošno; vzomo oskrbovanje in regeneracijo l^ozdov na Krasu, ki naj bi bilo za vzgled drugim ljudskim republikam; s stanjem gozdov -neposredno po^vez-ane probleme vodnega oz. eilettro 410 |
| ŠUMARSKI LIST 9-10/1950 str. 73 <-- 73 --> PDF |
^ospo´darstva (ki so posebna ........ spričo dejistva, da je Slovediija po -vodnih silah naibogatejša Ijtidiska repoxMika, sa^i ima 1/4 do 1/3 kboriist- IjiviJb. vodnih sfl vse države). V Uradnem listu LRS štev, 25/49 z dne 18. VIIL 1948 je izšla uredba vlade LRS, da se Agronomska fakulteta v Ljubljani razširi v Agronomsko in go^zdarsko fakultcto. V 1, letnik 1949/50 se je vpisalo 61 slušateljiev, med temi U žensk. Zainimanfe za goizdarski stuidi^ je bilo sorazmemo veliko. Da se ustreže željam prijavljencev in omogoči pozneje strožja sielekcija, se je od prvotno določene^a plana 40 .slušateijev odobril vpis skoro vsem, ki so se bili prijavili. Ljudska skupščina LR Slovenije je na 6, rednem zasedanijlu 2L oktobra 1949 sprejela med drugimi tuđi zakon o reorganizaciji našega ^dsokega šolstva z namenora, da čim bolj vs^kladli sistem vii&oko.šols(kega pouka s potrebami obče kulture in ekonom´ske politike države ter zagoiovi vzgojo visoko kvalificiranih kadrov. Pri tej reorganizaciji bila je izlocena iz sklopa univerze . postala saanostojjma med drugimi visokimi šolami tuđi Agronoms´ka in gozdarska fakulteta s perspektivo, da se razvija in sčasoma razširi v posebno visoko solo za razne biotehničke vede. Nujne naloge^ ki jih ima gozdarski oddelek fakulteta v navedeni perspektivi, bi bile v glavnem te le: a) pridobiti oz. formirati dober predavatel´jisld kader, da bo njegovo delo na ustrezni znanstveni in pedagoški visini; b) sodelovati pri zgraditvi posiopij za novo visoko solo s potrebnimi instituti . laboratoriji; c) pridobiti in za znanstveno-pedagoške namene urediti ustrezna iakultetöia poisestva in lesmoindustrijske obrate, da bodo slušatelji imeli možnost prakticiranja v vseh panogah gozdnega in lesnega gospodarstva pod vodstvom učnega osehja. To bi bili najvažnejši objektivni pogoji za uspešno reševanje glavne nalloge, i,j. za vzgajanje visoko kvalificiranega, Ig´udstvu in stroki predanega gozdarja novega kova, zavestnega graditelja s-ocijali-strčnega družbenoga reda. V strokovnem pogledu bo fakulteta vzgajala enoten splošen tip go´zdarskega inženirja, torej brez orientacije v smer gozdnega ali lesnega goispodarstva za časa studij. Specializaciijta naj´ sledi šelc po končanem studiju na fakulteti. Objektivni in subjektivni pogoji ob ustanovitvi gozdarskega oddclka falkulteta sio pre-cej težki, Občutno je pomanjkanje predavateljskega kadra % ustrezno znanstveno-pedagoško kvalifikacijo, Le s težavo «e izločijo posamezniki, ki imajo pogoje za razvoj v tem delu, iz produkcije, saj imamo tam komaj eno tretjino za normalno obratovanje potrebnega osebja z najviš|;´o stroko^vno izo´brazbo. Nič manj težko ni vprašanje pridobitve primemnih začasnih prostorov in laboratorijev, dokler se ne zgradij-o nova poslopja, spričo silnega pomanjkanja primemih zgradb v Ljubljani, za znanstvene, prosvetne in stanovanjske namene. Med subj-ektivnimi pogoji pa !.;. omeniti v prvi vrsti premajhno rutino kolektiva go^darsfcega oddelka fakultete v pogledu vis-okošolsfcega dela, kar so pač začetne težave vsake fakultete. Se težje pogo^je je imela pred .11 |