DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 77 <-- 77 --> PDF |
durchgeführt werden, in dein man jedes weitere Vernichtein des Bestandes und des Bodens verhüten müsste. Zugleich! müsste man das Sammeln der Samen d»r Omorica- Fichte systematisch durchführen, zum Zweck der Bewaldung der Bestände welche durch den Brand beschädigt wurden. VA2NIJA LITERATURA U KOJOJ SE, NALAZE PODACI O STANIŠTIMA PANČIĆEVE OMORIKE . i Uroševi ć K.: Prostiramje cerim jara u Jugozapadnoj Srbiji. Glasnik Srpskog geograf, društva. III. Sv. 3/4 Beograd! 1M4. Str 88—89. — Karol y A.: Ima H Picea Omorica Panč. šumsko-gospo´darstveno značenje i budućnost? Šumarski list 1921. Sv. .7/9. Str. 99—111. Z Mal y.M.: Beiträge zur Kenntnis der Picea omorika.! Glasnik Zemalljskog muzeja za B. i H. XL VI. Sarajevo 1934. Str. 37—64. — Tregubo v S.: Etudei forestiere sur la Picea omorica Panč. Annales de l´ficole Nationale des eaux et forSts, Tom. V. Fase. 2. Nancy 1934. S. 1—66, Fukare k P,: Picea Omorika, njezina vrijednost u šumarstvu i pitanje njezinog areala. Šumarski (list, Zagreb 1935. Str. 493—506. — Plavši ć S.: Staništa Pančićeve omor´ke na levoj obali1 Drine. Glasnik Zemalj. muzeja za B; i H. XLVIII, Sarajevo 1936. Str. 17—26. Gjorgje v i ć P.: Picea) omorika (Panč.) i njezina nalazišta. Šumarski list, Zagreb 1935. 12—\A. Plavši ć S.: Staništa Pančićeve omorike u okolini Foče. Glasnik Zemalj. muzeja u B. i H. XLIX. Sarajevo 1937. Str. 29—33. — P iš k or i Ć\Q,: Prilog poznavanju) omorike (Picea omorica Panč.). Šumarski list, Zagreb 1938. Str. 577—595. — Fukarek P.: O »trećem« arealu Pančićeve omorike u Drobnjacima. Šumarski ist, Zagreb 1941. Str. 25—33. — Tregubo v S.: Piceetum omoricae. ´Gomm. »Sigma« Nr. 77,. Montpellier 1941. Str. 14—30. Dr. MAKS WRABER (LJUBLJANA): * Q&%di*iU eUsoi (Novi pogledi) Stalno nazadovanje lesnih zalog in izkoristljivih lesnih virov v svetovnem gospodarstvu nalaga vedno večjo skrb za gojenje gozdov. V zvezi s tem je zlasti v srednji Evropi močno oživelo zanimanje za hitro rastoče tuje drevesne vrste. Toda medtem ko so pred sto leti in već tuje drevesne vrste vzbujale pozornost gozdarjev bolj zaradi svoje lepote in urbanistične vrednosti, so dandanes v ospredju čisto gospodarski interesi, namreč prizadevanje za čim večjo in čim hitrejšo proizvodnjo predragocene lesne surovine. Od prvih začetkov uvajanja eksot v Evropi do naše dobe so se razrnere močno spremenile. Predvsem se je bistveno spremenilo gledanje na gozd in njegove naloge. Gojenje gozdov se je ´obogatilo z novimi, naprednejšimi in popolnejšimi spoznanji in izkušnjami; mnogi zastareli pojmi so bili žavrženi, drugi so dobili novo, sodobno vsebino, vrsta novih pojmovje zrasla iz gozdarske znanosti in prakse. Silen napredek prirodoslovnih ved, zlasti bioloških, je postavil gojenje 75 |