DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 1-2/1951 str. 78 <-- 78 --> PDF |
gozdov na nove, solidnejše in trajnejše temelje. Med biološkimi vedami sta primasli gojenju gozdov največ koristi genetika in fitosociologija. Prva odkriva zakonitosti prenašanja in spreminjanja dednih lastnosti posa meznih crganizmov; druga preučuje pojave in vzroke zadružnega (so cialnega) življenja rastlin ter zajema tako tuđi ekologijo, ki je veljala doslej-za samostojno vedo. Vkljub velikemu napredku gozdarske znanosti in prakse se iz razlogov gozdarske konservativnosti deloma vendarle še ohranjajo zastareli pojmi in se skušajo vzdrževati stara stremljenja, ki so bila ideal gozdarjev pred kakim stoletjem in še pozneje do začetkov našega stoletja. Ta ideal je bil enoličen gozd ene same drevesne vrste, drevja enake starosti, enakih viški in debelin. Po tem vzoru in vzorcu so večinoma uvajali in gojili tuđi tuje drevesne vrste. Tako vidimo dandanes većino eksot v čistih nasadih. Ta težnja se skuša tu in tam uveljaviti, tuđi še v novi dobi. V mešanih sestojih dajejo glavne (vodilne) drevesne vrste boljšo kakovost in vrednejše Sortimente kakor v čistih. Gojiti tuje drevesne vrste v podstojnem sloju ali kot pomožne vrste bi bilo gozdnogospodarsko nesmisel´no početje. Ker čisti sestoji iz razlogov biološke manjvrednosti nišo1 zaželeni in ker tuđi s stališča trajnosti in mnogovrstnosti proizvodnje nišo priporočljivi, preostaja za eksote samo gojenje v glavnem sestoju, v kolikor nišo možni bolj ali manj čisti nasadi (plantaže) gozdarsko-kmetijskega značaja za nekatere redke tuje drevesne vrste (npr. topole) v specialnih rastiščnih pogojih in s specialnimi ekonomskimi cilji. V silni potrebi po lesu se uvajajo hitrcrastne gozdne eksote brez zadostnega upoštevanja prirodnih pogcjev njihovega uspevanja, njihove ekološke valence in njihovih socialnih odnosov do avtohtone gozdne vegetacije. Pb sedanji gospodarski stiski ter ob težnji za čim večjo in čim hitrejšo produkcijo lesa, ki je zajela gozdarske kroge, je pač razumljivo, da je ekonomski vidik pri uvajanju in gojenju eksot prevladal in da se pri tem kaj radi pozabljajo drugi, za pravilno in trajno gospodarjenje z gozdom nič manj važni vidiki. Zato se nam zdi potrebno, da opozorimo gozdarje na nekatere probleme biološke narave, ki se pojavljajo v zvezi z introdukcijo eksot, problemi, ki so daljnosežnega pomena, ker se posledice zanemarjanja ter; vidikov prej ali slej pokažejo tuđi v slabem ekonomskem uspehu. Dasi je namen gojenja tujih drevesnih vrst izrazito ekonomski, je vendarle izhodišče in jedro predmetne problematike biološke narave, Konkretno govorjeno se to pravi, da mora biolog prvi preučiti prirodne pogoje in možnosti gojenja novih (domačih in tujih) drevesnih vrst, upoštevajoč pri tem vse upravičene potrebe in zah´teve gospodarstvenikom. Na pravilno postavljenih bioloških temeljih, ki dovoljujejo soliden in pameten izbor tujih drevesnih vrst, bo moglo praktično gozdarstvo uspešno uvajati in gojiti nove drevesne vrste ter doseći zadovcljiv gospodarski uspeh. Če pa se ravna gozdno gospodarstvo! zgolj po ekonomskih vidikih, pozabljajoč ali prezirajoč osnovne biološke zakonitosti, je njegovo prizadevanje bolj podobno neresnemu igračkanju kakor načrtnemu in premišljenemu delu ter rodi le kratkotrajen ali slučajen uspeh. 76 |