DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu




ŠUMARSKI LIST 3-4/1951 str. 65     <-- 65 -->        PDF

Prenosne krožne gravitacijske žižnice


Manjše krožne žičnice so prišle k nam1) iz Tolminskega. Grajene su na isti način
kot običajne krožne žičnice, le iv manjšem obsegu in bollj prmiitivno. Postaje so mnogo
manjše ter navadno nimajo mont´ranih tračnic za prevoz. vozičkov iz ene nosilne vrvi
na drugo, temveč se morajo prazni vozički prenesti. Postavljamo jih tam, kjer ni potrebna
bolj stabilna in bolj solidna žičnica, torej pri lesni.h masah od 2 000 do 15 000
kubičnih metrov. Njihova gradnja traja od dveh tednov do enega meseca, kar je odvjsno
od konfiguracije terena in dolžine trase.


Ne borno se podrobne je spuščali v opisovanje tolminskih krožnih žičnic, jker so
deloma že opisane2) in ker je nj´hovo deloivanje v histvu isto kakor pri žičnieah, ki jih
nameravamo opisati. Razlikujejo- se le v postajati. Tolminske žičnice imaju fiksne1 postaje,
ki so fundirane od 1 do 1,5 m globoko, postaje pri prenosni krožni žičnici pa
v i s i1 j o na nosilnih vrveh ter jih lahko po potrebi premikamo po liniji ž´čnice. Zato
jih borno imenovali premične postaje. — Taka prenosna žičnica je bla pred kratkim
montirana"v neposredni blizini Gozd Martulika. Sicer je to nihalna žičnica, da se pa
z malenkostnom) dodatki preurediti v krožno žičnico.


Premične postaje


Kot smo že povdarild leži osnovna posebnost prenosnih krožnih žičnic v postajah.
Nakladalna postaja v ožjem smislu je sestavljena iz štirih podolžnih gred, šestih poprečnih,
zavomega in pomoznegä kolesa, vodiilnih kolesc ter iz zavore.


Podolžne grede Ama jo žlebove, tako da po dve gredi oklepata eno nosilno vrv. To
so prav za prav nosilci konstrukcije. Dve poprečni gredi nosita pomožno kolo, dve
zavorno ali glavno kolo, dve pa zavoro.


Poprečne grede mo.rajo biti dimenzionirane z ozirom na obtežitev in padec
žičnice, deibelina podolžnih gred je pa odvisna od dimenziji zavomega kolesa, ki ga
imamo na Tazpolago.


Konstrukcija je podobna lestvi, viseči na nosilnih vrveh.


Težina postaje iznaša cea 600 kg. Na vsako nosilmo vrv odpade 300 kg. Če so po


dolžne grede dolige 3 m, je rfosilna vrv obtežena z l´OO kg po tekočem nietru. To je


v primeri z vozički, Ikii v eni točki pritisikajo z silo 500 kg, prava malenkost.


Pri tem računu smo upoštevali le lastno. težo postaje, nismo pa vzeli v račun´sinu


sove (komponente teže vagončkov in vlačiikie vrvi. Ta sila skuša pomakniti postajo


naprej in zato ji moramo zoperstaviti siilo, ki de&uje v obratni simeri. To dosežemo


deloima z trenjem, ki nastane med podolžnimi gredami in mosil.no Vrvjo, deloima pa


s tem, da privežemo postajo k sidru. Premer te vrvi je isti kot pri. vlačilni vrvi. Po


možnosti naj bodo zasidran.e za isto sidro kot so nosilke, ali pa vsiaj v smeri nosilnih


vrvi, ker v tem slučaju ne nastopajo nczaželjene napetosti v nosilnih vrveh.


Vsled tega, ker postaja visi, lahko pride do nihanja ali nagifoanja na stran, kar


ovira pravilno zaviranje. Temu pojavu se lahko ozognemo s tem, da podstavimo pod


postajo tako visoke podpore, da jo potisriejo. malo navzgor. Na ta način smo dosegli,


da nosilne vrvi pritiskajo na postajo, in s tem onemogočijo vsako niihanje.


Vodilna kolesca, ki so tuđi pritrjena na postaji, omogočajo pravilno vklapanje in


izklapanje vlačilne vrvi v prknože vozičkov. Uiporabljamo navadne iralijanske primože,


ki dehijejo s poimočjo lastne teže vozičkov. Da se izognemo prenašanju praznih vo


zičkov iz ene nosilne vrvi na drugo, lahko montiramo tračnice v loku med obe nosilne


vrvi. V tem prime.ru pa morajo biti »čevlji« na podporah obrnjeni navznoter in ne


navzven, kot je to običajno in kakor je skicirano na si. 3, 4 i 5.


Postajo lahko izdelamo v vsalki tesarski aili mizairski delavnici.
K zgornji postaji spada še nakladalni oder s »bankinami«. Bankine sta dva otesana
hloda z poprečnima oporami. Vozi ček nakladamo na bankinah in ko izbijemo
poprečne opore breme obvisi na nosilnd vrvi.


Spodnja postaja ima samo povratno kolo in vodilna kolesca, zato je njena konstrukcija
krajša in enostavnejša. Zaradi Jažjega nakladanja na kamione, ali druga
transportna sredstva, moramo pri spodnji postaji zgraditi razkaladmi oder.


´) Mišljena je Gorenjska — severo zapadni del Slovenije.
*) Ing, Klanjšček Viktor: »Trojne žičnice na Tolminskem«, Gozdarski vesture


t. 9. leto L947.
171




ŠUMARSKI LIST 3-4/1951 str. 66     <-- 66 -->        PDF

Les, ki ga moramo transportirati z žičnico, ni skoncentriran na enem mestu, temveč
se nahaja raztresen po ćeli površini sečišča. Pri postavljanju navadnih krožnih
žičnic stremimo za tem, da postavimo, naikladalno postajo na najnižjem delu sečišča.
V temu primeru se naimreč les transportira k nakladalni postaji navzdol, kar je »zlato
pravilo« gozdnega prometa. Pri trasiranju žičnic.z premičnimi posta jami p« stremimo,
da linija žičnice seka čirn večji del sečišča in da lahko les spravimo pod žične vrvi
v smeri navzdol, ali pa vsaj po ravnem. Nakladalno postajo postavimo na mestu, ki
je najbolj pripravno za nakladanje lesa v zgornjem delu sečišča. V primeru, da linija
»eka več sečišč, se ravnamo po istom principu.


Dovoz do gozdnih komunikacij je eno najtežavnejših del, v gozdni proizvodnji.
Vsled tega so tuđi stroški spravila navadno največji. Z uporabo premičnih postaj se
to delo nekoliko poenostavi, stroški pa znižajo. — Kako naj pride do izraza lastnost
premičnih postaj, naj načelno pokaže naslednji primer (si. 1):


SL 1


Lesna masa se nahaja raztrešena po sečišču, Spravimo ga na mesti A in B
Postajo momitiramo na mestu A in začnemo z proženjem. Ko smo ves les sprožili do
apodnje postaje, sprožimo do mesta B še bankine. Na voziček pritrdimo tuđi škripčevje.
Nato nekoliko popustimo nosilne vrvi in jih potegnemo z škripčevjem k tlom. To operacijo
je treba seveda opraviti dvakrat, za vsako nosilko enkrat. Med tem smo morali
i´meti na mestu ´B že postavljeno vmesno sidro, ki bo držalo nosilne vrvi, v položaju
kot je crtkano označen na sliki 2. Vmesno sidro je napravljeno iz dveh hlodov,
ki sta vezana z pokončnimi drogovi. Na hlode priporočamo položiti še poprečna
brunc«, med pokončne drogov« pa postaviti kniž. Jamo je treba dobro zabiti z kam»-


Sl. 2


njem. Na pokončnih drogovih sta pritrjeni dve gredi, n« njih pa dva narobe obrnjena"
čevlja, ki držita nosilne vrvi. Pri postavitvi vmesnega sidra je treba paziti da lomi
na podporah ne prekoračijo dopustne vrednosti. Da omogočimo prehod vozička preko
čevjev lahko montiramo še dve tračnici. (SI. 2.) Ko je vse to urejeno prenesemo še
postajo. Vlačilno vrv, ki je zaradi boljše preglednosti nismo narisali v si, 1. moramo
skrajšati, ali pa pustimo na mestu, kjer je prej stala postaja še eno postajo z povratnim
koksom. Pri novi postaji položimo še nakladalni oder iz tanjših hlodov ter
lahko pričnemo z proženjem.


Pri dobri organizaciji se z prenosom postaje zamudimo le pa- ur. Seveda morata,
biti pomožno sidro in nakladalni oder že pripravljena na´ mestu.


172




ŠUMARSKI LIST 3-4/1951 str. 67     <-- 67 -->        PDF

Montaža ž i č n i c e


Najteže in najzamudmejše opravilo je vsekakor vlačenje im napenjanje nosilmih
vrvi. Ker se običajno nahaja razkiadalna postaja ob kamionski poti, lahko v tem prdmeru
opravi to delo kamijom.


Na zgomje sidro pritrdimo škripec. Premer kolosa mora biti vsaj 500 krat večji
od premiera ene žiice v spletu. Če takega škripca mimamo na razpolago, si lahko pomagaimo
z pomožniiim kolesom, katerega pritrdimo na vilice, ki jih lahko napravi vsak
kovač.


Vdacilmo vrv prenesemo do mesta zgormje postaje, .jo vtaknemo skozi škripec im
potegnemo spet nazaj. Na em konec pritrdimo s spojkami nosi Ino vrv, drugoga pa
privežemo za kamion. Tako potegnemo prvo nosilno vrv. Če kamion mirna na razpolago
ravne poti, moramo na vsakem ovimku postavit; škripec. Drugo nosilno vrv ne
vlečeono po tleh, kakor prvo, temveč po že mapeti prvi no&ilni vrvi, tako da na vsaikih
50 do 70 m nosilno vrv položimo na voziček. Vrvi napenjamo tuđi z kamionom toda
ne neposredno, temveč preko škripčevja.


Će imamo možmost, sidra ne kopljemo, temveč izza dveh*stojećih dreves položimo
debelejši hlod, ma katerega v odrejeni razdalji privežemo obe mosilni vrvi.


Podpore napravimo čim bolj enostavrie. Razlikujemo žične podpore (si. 3i), viseče
(si. 4). polviseče (si. 5) in običajne leseme podpore. Če bi imeli ma razpolago materijal,
bi se lahko izdelale tuđi železne prenosne podpore. Pod podporami je treba še montirati
lovilna kolesca za vlačilno, vrv.


Premično postajo lahko na odrejeno mesto prenesemo, ker je razstavljiva, lahko
jo pa na isti način kot drugo nosilno vrv potegnemo z kamionom k višku.


SI. 3 SI. 4 - SI. 5


Če je žičnica predviđena za daljšo dobo obratovamja, napravimo postajom streho
iz šotorskega platna, desk, skodel ali pa iz lubja.


Tako žičnico je možno postaviti v 3 do 5 dmeh. Njena amogljivost iznaša 50 do
70 kubičnih metrov, kar je pred vsem odvisno -od kvalitete posadke. Posadka šteje
pet mož: zavirač, dva nak´adalca in dva razkladalca.


Prenosne krožme žičmice so rentabilne že pri relativno majhnih Jesnih masah
vsled hitre montaže in cenene izdelave. Dolžima lahko varira od 300 do 2000 m. Optimalna
j e dolžina 600 do 1OO0 m, optimalni povprečni padec pa 15 do 35%.


Kratka vsebina


V tem članku je opisana premosna krožna gravitacijska žičnica. Vse do sedaj poznane
krožne žičmice so imele fiksne postaje, ki jih je bilo treba fundirati. Pri opisani
žičmici makladailma postaja, kakor tuđi razkiadalna visi na nosilmih vrveh. S temi odpade
včasih zelo mučno kopanje temeljev. Polog tega se nakladalna postaja lahko premika
po liniji žičmice. Z primermo uporabo se dolždna dovoza do nakladalne postaje lahko
znatno skrajša. Prenosne krožne žičmice pridejo v poštev posebno pri manjših lesmih
masah.


Ing. Olog V r t a č n i k


173