DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 5-6/1973 str. 112 <-- 112 --> PDF |
77. Kratek prikaz vegetacijskc odeje v slovenski Istri. — Proteus, 30 :182—188, Ljubljana 1968. 78. II ruolo degli studi vegetazionali nella sistemazione dei bacini montani. — Annali Accad. Ital. Sci. For., 17 :275—289, Firenze 1968. 79. Grmičasti dišeči volčin na Goričkem. — Proteus, 30/6 :150—152, Ljubljana 1968. 80. Pflanzensoziologische Stellung und Gliederung Sloweniens. — Vegetatio, 17 : 176—199, Den Haag 1969. 81. Über die Verbreitung, Ökologie und systematische Gliederung der Eichen- Hainbuchenwälder in Slowenien. — Fedd. Repert., 79/6 :373—389, Berlin 1969. 82. Die bodensauren Föhrenwälder des slowenischen pannonischen Randgebietes. — Acta bot. Croat., 28 :401—409, Zagreb 1969. 83. La determinazione dei tipi ecologici forestall sulla base di carte della vegetazione e del suolo. — Mitteil. Ostalp.-dinar, pflanzensoz. Arbeitsgem., 9 : 179—197, Camerino 1969. 84. Fitocenoze kot podlaga za ekološke raziskave. — Biol. vestnik, 17 :69—78, Ljubljana 1969. 85. Subalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko-ekološka problematika. — Varstvo narave, 6 :91—104, Ljubljana 1969. 86. Das submediterran-illyrische Element in der mitteleuropäischen Laubwaldvegetation Sloweniens. — Fedd. Repert., 81 :279—287, Berlin 1970. 87. Vegetationsforschung und — Kartierung in Slowenien. — Bericht Internat. Sympos. »Gesellschaftsmorphologie«, pp. 316—322, Den Haag 1970. 88. Fitosociološke raziskave v Sloveniji in njihov pomen za naravoslovje. — Biol. vestnik, 18 :39—43, Ljubljana 1970. 89. Zur Chorologie, Ökologie und Soziologie von Chiraaphila umbellata (L.) Bart, in Slowenien. — Fragmenta flor. et geobot., 16/1 :171—182, Krakow 1970. 90. Die obere Wald- und Baumgrenze in den slowenischen Hochgebirgen in ökologischer Betrachtung. — Mitteil. Ostalp.-dinar. Geselsch. Vegetationskde, 11 : 235—248, Innsbruck 1970. 91. Krajinska podoba Slovenije v luči rastlinske odeje. — Zbornik seminara »Cista krajina«, Ljubljana 1970. 92. Die Pflanzensoziologie als Helferin im Kampfe gegen Erosion und Hochwasser. — Schriftenreihe für Raumforschung und Raumplannung, 11 (1971) :124—129, Klagenfurt 1971. 93. Fitosociološke raziskave v Sloveniji in njihov pomen za naravoslovje. — Biol. vestnik, 18 (1970) :39—43, Ljubljana 1971. Osim netom navedenih, upravo je u tisku cea 145 tipkanih stranica za još desetak stručno-znanstvenih publikacija i referata. M. WRABER je nadalje izradio oko 25 eseja, popularno-znanstvenih članaka i obavijesti o različitim aktuelnim pitanjima, događajima i osobama iz prirodoznanstvene i šumarske oblasti. Objavio ih je u časopisima Biološki vestnik, Gozdarski vestnik, Proteus i Varstvo narave. Na daljnjih 46 stranica istih časopisa M. WRABER je napisao oko dvadesetak znanstvenih kritika, ocjena te prikaza za domaće i strane publikacije iz oblasti botanike, fitocenologije, fitogeografije, zaštite prirode i čovjekove okoline. Kao član ili suradnik nekih ustanova i organizacija, M. WRABER je obavljao uredničke i redakcijske poslove za njihove publikacije i elaborate te izradio još i oko 25 neobjavljenih recenzija i sličnih sastava. Sticaj okolnosti pa višegodišnja služba i zadaci u raznim šumarskim ustanovama uvjetovali su, da je M. WRABER posvetio osobitu pozornost istraživanju šumske vegetacije, opisu šumskih zajednica i povezanom rješavanju šumskogospodarskih problema u različitim krajevima Slovenije. O golemom učinku iz tog djelokruga rada najbolje svjedoči podatak, da je u razdoblju između 1952. i 1968. godine M. WRABER izradio 86 stručno-znanstvenih elaborata s ukupno 2.800 tipkanih stranica*. U tim elaboratima je upisao ekološke-fitocenološke odnosno tipološke značajke u različitim vegetacijskim područjima Slovenije, povezao ih s postojećim praktičnim problemima te dao mnoga rješenja i smjernice iz uzgajivačke, melioracijske, zaštitne i sličnih bioloških šumarskih disciplina. S tom aktuelnom problematikom i zadacima te njihovim rješavanjem M. WRABER se toliko saživio, da su mnogi mislili da je on šumarski stručnjak a ne botanik. |