DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu
| ŠUMARSKI LIST 4/1995 str. 42 <-- 42 --> PDF |
zemlje brest, vu pešćenoj zadnić, i skupa suhi smreke, jelve ali murvih ili ti dudovine najmenje dvadeseti zasaditi bude moral. Na koji cilj vu v sakoj varmedjiji mesto zasadno, ili ti cepni vert naj se vučini, i napravi, da od ovud šibice, i mladice za presadjenje prikladne onem, koji za nje prosili budu, za nikaj dati se budu mogle. Do teh dob pako iz loz, kade ovakove fele mladice nahadjaju se, spodobnem načinom na cil rečeni za obstunj podeliti se imaju. Verti pako takovi, vu kojeh se seme murvino, ali ti dudovo sejalo, i dudovo drevo raslo bude, da v saki vu nje nebude mogel hoditi vse okolu šipkom, ali sternjem oplesti, ali z malum grabicom ograbati budu se morali. 51. Kakti goder pako vezdašnje odredjenje, i naredba lozna obćinsko v seh dobro jedino cilja, i pelja, i odredjena ima se tak tulikajše naše najmilostivneše neje nakanjenje, da bi po ovem odredjenju obćinsko terstvo, i hasnovita orsagu za meštriju mesta, kakti jesu rudne jame kraljevske, mesto za farbanje, železneh plehov skavanje, za saliter, za stekla, galica, ali pepela žganje, i koja ovem spodobna jesu, vu potrebnih za meštriju i delo meštersko dervih premenjkanje terpela: tak vendar, da se obderžavaju z verhu toga naši milostivni odpiski, i perveša napravljenja i odredjenja, koja mi po contiliumu našem kraljevskom znana vučinili jesmo. Dapače ovoga pravoga loz i derv sečenja reda cil on je , da ova neprestajno napredek svoji imaju, i kakti vekovečna postanu; stacuni anda i balte i mesta za žganje, kade za vezda jesu, i nadalje tulikajše zderžavati se moraju: Pače ako občinska hasen obilnost, ali možebiti tulikajše i preobilnost derv drugde takaj podiči vu orsagu bi svetuvala 5 za občinsku nemenje, kak i v sakoga po sebe, ali ti lastovito ladavcev hasen, i trstvo napraviti se bude mogla, tak vendar, da pervo consiliuma kraljevsko mesto deržečemu na znanje dati, i oglasiti se mora. 52. Smreke, tise, i jelve, kotere na visokih, i dalečnih bregih, v gorah seči, i po letnih naglih potokih vu dolice, spuščati, prehitavati, i zverhu vode plivajuć vu bližnje potoke spravljati je navada, po rendaših, ali pogodjenih derva sekajučeh pri istom korenu, ne pako kak već puti biva na četiri, pet, ali šest nog ili ti cepelišev visoko naj se sečeju, i nato ladavci loz osebujnu skerb imali budu, i kaštiguvali suproti čineće. 53. Znano takaj je, da loze nerazdelene, i vnogem skup ladavcem obćinske vekšem talem opušćene bivaju; zato kaj ti nigdo za čuvanje, i zderžavanje njihovo skerb ima, nego pače jeden od drugoga više prez v sakoga premišlavanja, pravičnoga razmerenja, i razdelenja z nepopravlivim trećega kvarom, i krivicum zmešano v letu, i vu zimi, dapače i ćelo leto derva seče: Da anda tulikajše i ovomu zlu pravičnem načinom suprot stane se, poglavari varmedjinski skerb imali budu, da se loze, i dubrave takove jednako poleg načina, i naredbe postavljene med skup ladavce razmere, i razdele ali pak skupnim privolenjem, i pogodbum ovoj naredbi med sobum od pravdenoga, i jednakoga loz uživanja, čuvanja, i zderžavanja pristojni postave način. 54. Zadnić, da se spozna, red i vreme sadjenja i sejanja semena drevnoga poleg razlučavanja fele, za ova v sakoj feli podaje se navuk. 1* Zelud hrastev, ali bukevca, i onak obćinskem načinom znana je, |