DIGITALNA ARHIVA ŠUMARSKOG LISTA
prilagođeno pretraživanje po punom tekstu



ŠUMARSKI LIST 11-12/2010 str. 40     <-- 40 -->        PDF

M. Cojzer, R. Brus: SPECIES COMPOSITION AND SUCCESSIONAL PATHWAYS ON ABANDONED ... Šumarski list br. 11–12, CXXXIV (2010), 581-591
Environmental Management 5: 47–69.


Marinček, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.
Delavska enotnost, 153 str., Ljubljana.


Martinčič,A., T. Wraber, N. Jogan,A. Podobnik,
B. Turk, B. Vreš,V. Ravnik, S. Frajman,
B. Strgulc-Krajšek, B. Trčak, T.
Bačič, M.A. Fischer, K. Eler, B. Surina,
2007. Mala flora Slovenije, Ključ za določevanje
praprotnic in semenk. Četrta, dopolnjena in
spremenjena izdaja, Tehniška založba, 968 str.,
Ljubljana.


Mather, A.S., 2001. The transition from deforestation
to reforestation in Europe. In: Angelsen, A., Kaimowitz,
D. (Eds.), Agricultural Technologies and
Tropical Deforestation. Center for International
Forestry Research (CIFOR). CABI, Oxon/New
York, 35–52.


Mlinšek, D., 1968. Premena grmišč v Sloveniji, 39
str., Ljubljana.


Perko, F., 2004. Gozd in gozdarstvo Slovenije. Zveza
gozdarskih društev Slovenije v sodelovanju:
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
RS: Zavod za gozdove Slovenije, 39 str.,
Ljubljana.


Perpar, A., 2002. Stanje in procesi v kmetijstvu v
različnih tipih podeželskih območij v Sloveniji.
Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Kmetijstvo 97, 1: 281–300.


Pueyo, Y., S. Begueria, 2007. Modelling the rate
of secondary succession after farmland abandonment
in a Mediterranean mountain area. Landscape
and Urban Planning 83 (4): 245–254.


Rickebusch, S., M. Gellrich, H. Lischke, A.
Guisan, N. E. Zimmermann, 2007. Combining
probabilistic land-use change and tree po


pulation dynamics modelling to simulate responses
in mountain forests. Ecological Modelling
209 (2–4): 157–168.


Robič, D., M. Accetto, 1999. Pregled sintaksonomskega
sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja
Slovenije. Študijsko gradivo iz fitocenologije.
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in
obnovljive gozdne vire, 18 str., Ljubljana.


Robič, D., 2000. Različno razumevanje in pomen
biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji.
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 63: 47–93,
Ljubljana.


Shannon, C. E., 1948. A mathematical theory of
communication. Bell. System. Technol. J. 27:
379–423, 623–653.


terBraak, C. J. F., P. Šmilauer, 2002. CANOCO 4.5
for Windows – Software for canonical community
ordination.


Walther, P., 1986. Land Abandonment in the Swiss
Alps: a new understanding of a land use problem.
Mountain Research and Development 6:
305–314.


ZGS, 2005a. Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko
eno to Rodni vrh za obdobje 2004–
2015. 2005, Za vod za gozdove Slovenije, OE
Maribor, 117 str., Maribor.


ZGS, 2005b. Gozdnogospodarski načrt za gozdnogospodarsko
enoto Vzhodne Haloze za obdobje
2005–2014. 2005, Zavod za gozdove Slovenije,
OE Maribor, 150 str., Maribor.


ZGS, 2007. http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/
o-gozdovih-slovenije/slovenski-gozdv-
stevilkah-2007/index.htm


SAŽETAK: Slovenija je jedna od najšumovitijih država u Europi, jer – po
podacima Slovenske službe za šumarstvo (Zavod za gozdove Slovenije, 2007)


– šume pokrivaju više od polovice državnog teritorija (58,5 %). Zarastanje
napuštenog poljoprivrednog zemljišta šumom i dalje napreduje te tako postaje
ozbiljan problem. Glavni razlog zarastanja je napuštanje poljoprivrednih
imanja, ponajprije zbog teških prirodnih uvjeta te socioekonomske politike.
Taj proces traje već od početka 20. stoljeća, a posebno se ubrzao nakon kraja
drugog svjetskog rata.
U istraživanju smo se ograničili na područje Haloza, koje leži na području
sjeveroistočne Slovenije i sastavni je dio rubnog dijela panonske nizine. Istraživanjem
smo željeli proučiti koliko se poljoprivrednih površina u zadnjih dvadeset
godina pretvorilo u šumu, utvrditi razlike u sastavu te gustoći jedinki
pojedinih vrsta drveća i grmlja na područjima u zarastanju i u mlađim razvojnih
stadijima šuma, te naznačiti strategiju zarastanja napuštenih poljoprivrednih
površina uz istovremenu usporedbu sa stanjem vegetacijskih procesa
u mlađim razvojnim stadijima šuma.